Schatzi…tukaj je. Čaka pred ordinacijo.
Pa menda ja ne v čakalnici?
Ne, ne, saj veš, da potniki nikoli ne čakajo v čakalnici.
Joj, a lahko tokrat pustiš prižgan telefon, … da slišim v živo?
Veš da tega ne morem.
Ok, ampak glej da si zapomniš vse podrobnosti, vse moram vedeti…
Saj veš, da ti vedno povem vse.
Vem…zvečer, pri tebi…
…
Gospa doktor, ura je pol enajstih, čakalnica je prazna. Lahko grem na malico?
Seveda sestra, samo prosim, če zakleneta vrata, da naju ne zmoti kak nestrpen pacient. Saj veste, da brez vas ne morem nič. Pa kar privoščite si, ni vam treba hiteti…
…
No, bova vsaj imela mir, a ne, gospod potnik, pardon zastopnik… Kateri strup mi boste predlagali danes, da ga predpisujem nič hudega slutečim nesrečnikom in naredim vaše šefe še malo bogatejše?
Ni razloga za cinizem, saj veš da sem prišel k tebi, zaradi tebe…
No, morda pa ima vaše podjetje kakšen strup zame?
Všeč mi je, ko si tako uradna, ko me vikaš… O imamo strup zate, zato sem prišel… Poglej ga, bo dovolj dober zate?
Oh, ampak a ni to zdravilo malo preveliko? Malo preveč čvrsto? Ali se mora uživati tako toplo in utripajoče?
Točno tako.
Sezi mi pod uniformo! Je takšna reakcija normalna ali gre za stranski učinek?
…
Vedno je govorila, veliko je govorila… medtem ko jo je božal, lizal, grabil, nabijal, medtem ko se je zavihtela nanj, ko ga je jezdila čez planjave užitka, ko sta bila bolj živalska od živali…vedno je govorila… da ne bi pomotoma izgovorila napačnega imena… to so bili utečeni pogovori…tokrat pa je za trenutek utihnila…
Kdaj te lahko peljem na večerjo? … je izrekel prepovedano vprašanje
In to še pred orgazmom, si je mislila, ni vedela, kaj se ji bolj gnusi, dejstvo, da si jo sploh drzne kaj takega vprašati ali to, da je tako blazno neizviren… Resno, večerja, hahaha, to je za povprečne, navadne, provincijalne, wanna-be-stepfordshire-wifes al kako se že reče… In to ona nikakor ni bila, nikoli si ne bi dovolila…Odrinila ga je od sebe, si zapela belo haljo, oblekla hlačke in nogavice, popravila frizuro in ličilo. Ni si uspel še niti obleči hlač, ko je proti njemu vrgla ključ…
Pojdi v zdravniškega. In si ga zdrkaj. Da se navadiš. To boš počel, ko boš poročen z žensko, ki bo hodila s tabo na večerje.
…
Draga, kako si, kako je bilo v službi?
Super, kot vedno, če odštejem vse tiste bolne ljudi.
Hahaha, res si bjač… obožujem te.
Oh kako lepo je biti doma… želiš slišati podrobnosti?
Seveda, že ves dan sem neučakana, pa nisem želela začeti brez tebe.
Ah ti pokvarjenka moja… tako je bilo…
In ji je z vajeno kretnjo razgalila prsi in se toplima rokama sprehajala po njenem telesu, medtem ko ji do podrobnosti opisovala dopoldanski pripetljaj. Obračala jo je, kot je on njo pred nekaj urami, usmerjala jo je, kako naj jo zadovoljuje, kot jo je on… le da je ona to počela toliko bolje in da si je tokrat ni morala predstavljati v glavi, saj je bila tu, z njo… Zaključek si je izmislila, ni imelo smisla, da bi pokvarila užitek z resnico…
…
To je bilo tako dobro, rojeni sva ena za drugo.
Oh, počakaj, da pridem do sape…
Hahaha, kaj vam klinika ne časti nobenega fitnesa ali kaj?
Ni to, veš da sem fizično v precej boljši formi od tebe…
Ja seveda, hihihi.
Čakaj, ti takoj dokažem, pridi sem, takoj…mmmmm, pojedla te bom, celo….
Ne, počakaj, ko sva ravno pri tem… Te lahko peljem na večerjo?
Hmmm… zakaj pa ne, pravzaprav sem res lačna, pojdiva v kitajsko…
